FLORIDEJALNIH TOP 10 OKRASNIH RASTLIN ZA V ŽEPKE 1. del

KORISTNE ČISTILKE ZRAKA

Preden se vprašamo, katere rastline bi posadili v svoj vertikalni vrt, moramo vedeti, kje bodo žepki z rastlinami nameščeni, oziroma kam bi jih najraje montirali. Bo to vedno malce prepišni, temnejši hodnik ali veža? Morda žičnati nosilci trte zunaj na terasi, kjer nikoli ne zmanjka sonca? Ali pa stene v svetli jedilnici in lenobno osvetljeni dnevni sobi? Morda bi z zeleno steno poživili vse bivalne prostore, fasado ali balkonske površine?

Z malo znanja, občutka in nekaj Floridejalnimi nasveti bo sajenje ustreznih rastlin v žepke in namestitev na kar najbolj optimalne lokacije lahko prav zabavno! 

Začnimo kar z nekaj najbolj koristnimi in nezahtevnimi rastlinami, ki so zelo  primerne za popolne vrtnarske začetnike; potrebujejo namreč le malo pozornosti in niso pretirano občutljive, priporočamo pa, da na splošno za zalivanje uporabljate pretežno postano vodo, sveža voda iz pipe je pogosto pretrda.

Spodaj naštete zelene lepotice so še posebno učinkovite čistilke strupov iz sobnih mikroklim in zato več kot dobrodošle v vseh bivalnih, spalnih in delovnih prostorih. S filtriranjem zraka zmanjšujejo koncentracijo škodljivih plinov in strupenih kemičnih spojin, kot so formaldehid, benzen, ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, prisotnih tudi v cigaretnem dimu ter drugih kemičnih snovi, ki se sproščajo iz različnih praškov, tekočih čistil, topil in vlaken v tekstilu, lesa ter izolacijskih materialov.

Obstaja sicer več sort spodaj opisanih rastlin, zaenkrat pa smo se posvetili tistim, ki so ali še domujejo v Floridejalnih žepkih in Lončarovnikih ter lahko o njih govorimo in pišemo iz prve roke.

 

MAVRINA

(Epipremnum pinnatum, Epipremnum aureum)

Vzpenjavke/plezalke s srčasto oblikovanimi listi (v zelenih odtenkih z rumenimi in belimi lisami) se široko razrastejo in poživijo tudi večjo stensko ali celo stropno površino.

Mavrine so izredno nezahtevne sobne rastline, zelo primerne za prostore z manj svetlobe. Preživijo namreč tudi v senci, z zelo malo vode. Tudi sicer jim, vsaj v zimskem času, bolj prija, če se zemlja med posameznimi zalivanji malce izsuši.

Če na rastlino vseeno predolgo pozabimo in ima premalo vlage, začnejo listi rumeneti in veneti, kar hitro popravimo z malce vode. Pri zalivanju vsekakor prav pride načelo “manj je več”. Pri prekomerni vlagi namreč hitro lahko pride do gnitja korenin, rastline tudi ne škropimo po listih!

V žepkih Florideja zaenkrat domujeta dve sorti mavrin, pisana in zlata.

Pisana mavrina (Epipremnum pinnatum) razvije zračne korenine, ki se hitro oprimejo kakršnekoli opore in se tako počasi razraščajo v vse smeri, lahko pa poganjkom seveda pustimo, da prosto padajo ali pa se plazijo po horizontalnih površinah. Najbolj učinkovita čistilka zraka pa je zlata mavrina (Epipremnum aureum ali Scindapsus aureus).

 

ŽIVIKASTA KOSMULJKA ali ZELENČICA

(Chlorophytum comosum)

Košata rastlina z dolgimi, tankimi in rahlo usločenimi svetlo zelenimi listi z rumenkasto belo črto po sredini kar kipi iz največjega Floridejinega stenskega žepka!

Zelenčica je nezahtevna in trdoživa sobna rastlina, ki potrebuje le malo toplote, svetlobe in vlage. Najlepše sicer uspeva v hladnejših vlažnih prostorih, vendar preživi tudi drugje. Zaradi svoje nezahtevnosti je ena najbolj pogostih in priljubljenih sobnih rastlin.

Poleg enostavne nege je tudi izvrstna čistilka zraka, spada namreč med rastline, ki iz zraka v prostoru najučinkoviteje filtrirajo formaldehid in ogljikov monoksid.

V obdobju najbolj bujne rasti rastlino precej obilno zalivamo, med mirovanjem pa zalivanje prilagajamo toploti rastišča; na toplem zalivamo močneje.

Če kosmuljke predolgo ne zalivamo ali pa dalj časa stoji v temi oziroma na mrzlem, lahko oslabi in postane manj odporna. Če jo postavimo preblizu radiatorja, konice listov ponavadi porjavijo. Take konice preprosto odrežemo  in rastlino prestavimo na ustreznejše mesto.

V glavnem je živikasta kosmuljka izredno prilagodljiva rastlina, pazimo le še, da ima dovolj prostora za razvoj korenin, če žepek postane premajhen, jo enostavno presadimo v večjega ali celo v Floridejin Lončarovnik.

 

SPATIFIL ali SAMOLIST

(Spathyphyllum wallisii,….)

Spatifil je ena najbolj privlačnih, koristnih in hkrati skromnih ter dokaj nezahtevnih sobnih rastlin. Spada med najbolj učinkovite odstranjevalce strupov iz zraka v zaprtih prostorih (formaldehid, trikloroetil, aceton, benzen..) prav tako pa nevtralizira tudi elektrosmog in filtrira spore plesni.

Poleg tega zvišuje vlažnost zraka v prostorih, je enostaven za nego ter odporen na škodljivce in bolezni. Skozi vse leto razvija (mlade) bleščeče zelene liste, večji del leta pa navdušuje z elegantnimi, belimi cvetovi in prašniki.

Uspeva tako na svetlem, kot tudi v bolj temnih kotičkih, kjer pa žal ne bo cvetel. Rastlino zavarujemo pred neposrednim soncem, da preprečimo ožig listov. Odgovarjajo mu običajne sobne temperature, pozimi pa ga ne moti niti bolj suho ozračje.

Spatifil ponavadi sicer potrebuje veliko vlage, tako v zemlji, kot tudi v zraku. Prst mora biti vedno vlažna, le pozimi pustimo, da se tu in tam malo posuši. Zalivamo s postano vodo sobne temperature, pogosto pa rosimo in umivamo liste, saj s tem še zmanjšamo možnost za napad škodljivcev.

Ob presajanju jih lahko, kot večino naštetih rastlin, razdelimo in tako dobimo več manjših.

Steblo in listi spatifilov so v primeru zaužitja strupeni za otroke in hišne ljubljence, v stenskih žepkih Florideja (Lončarovnik postavimo na višje mesto) pa so lahko dovolj oddaljeni od tal in tako izven otroškega dosega!

 

BRŠLJAN

(Hedera helix, Hedera algeriensis,....)

Različne vrste bršljana se razlikujejo po barvi, velikosti in obliki listov. Vse sorte so primerne kot sobne rastline, dobro namreč uspevajo tako v temnejših, kot v bolj svetlih prostorih. Večbarvne sorte potrebujejo več svetlobe, drugače njihovi listi izgubijo svoj dekorativen vzorec in postanejo enobarvno zeleni.

Vsi dobro prenašajo toploto, čeprav jim bolj ustrezajo hladnejši prostori, bršljana tako ne postavimo v bližino radiatorjev.

Čeprav so rastline dokaj enostavne za nego, imajo posebne zahteve glede zalivanja. Ne prenašajo zalitja korenine, koreninska gruda pa se ne sme posušiti, zemlja mora imeti stalno minimalno vlago.

Vsi deli bršljana vsebujejo dražeče učinkovine, ki lahko pri bolj občutljivih izzovejo alergične reakcije ob stiku z rastlinskim sokom, zato je, sploh če so pri hiši otroci, vitice bolje speljati visoko nad dosegom radovednih rok. Kljub tem manj prijetnim lastnostim pa je naprimer navadni bršljan (Hedera helix) odličen odstranjevalec formaldehida in ostalih strupov, ki jih nehote vdihavamo v zaprtih prostorih.

Če rastlina v nekaj letih postane prevelika za žepek, jo lahko presadimo na vrt in jo speljemo na ograjo, trto ali drug nosilec ali pa z njo ozelenimo večjo stensko površino.

 

LUSKASTA PRAPROT

(Nephrolepis exaltata Bostoniensis)

Košata in razgibana praprot je zelo hvaležna sobna rastlina, saj dobro uspeva tudi v bolj temačnih prostorih, ima pa precej specifične zahteve glede vlage.

Zalivamo jo s postano vodo ali deževnico, poleti 2 - 3 krat tedensko, pozimi pa 1 - 2 krat tedensko in jo obvezno vsak dan rosimo! Zemlja mora biti vedno vlažna, vendar voda ne sme zastajati v žepku. Za ta namen so idealne žepnice Florideja: enostavni manjši žepki iz tankega filca in tyveka, izdelani tako, da so rastline v njih varne pred prenamočenostjo, žepnice pa omogočajo tudi preprosto in čisto nameščanje v žepke.)

Praproti ne marajo neposredne sončne svetlobe, dobro pa ne prenašajo niti stalnega prepiha. Idealna temperatura zraka je od 15 do 24°C.

______________________________________________________________________________________________________

Vse čistilke zraka sva uspešno kombinirala tudi v večjih zelenih stenah Florideja, saj le ena takšna rastlina niti v manjšem prostoru ne more doseči želenega čistilnega in osvežilnega efekta. Več različnih rastlin skupaj ali premišljeno razporejene po stenah pa bodo delovale kot zdrava zelena pljuča v zaprtem prostoru, pa še pogled na njih bo tako bolj atraktiven in prava paša za oči!

 

OPOZORILO

Kar nekaj okrasnih rastlin vsebuje snovi, ki lahko učinkujejo alergeno, nekatere kemične snovi v steblih, listih in/ali cvetovih ter ostalih delih rastlin pa lahko, predvsem z zaužitjem pri majhnih otrocih in domačih ljubljencih povzročijo tudi zastrupitev. Najbolje, da našim zelenim in cvetočim lepoticam namenimo varna domovanja izven dosega radovednih otroških rok in gobčkov malih živali.