VARIACIJE NA METO

Od vse zeliščarske bande je nama najljubša razširjena metina familija. Številne variacije in hibridi so, dobesedno, zelo adiktivni, tudi za mačke :]

Gojenje mete je kar preveč enostavno, dobro odžene na skoraj vseh terenih in podlagah, najrajši pa se delno sonči, zakoreninjena v vlažno zemljo. Njeno hitro košatenje in buhtenje najlažje nadzoruješ tako, da jo posadiš v stenske žepke Florideja in si tako ustvariš bogato dišeč zelen vertikalni zeliščni vrtiček :]

Navadna, zelena, črna, poprova, čokoladna, jagodna, ananasova, grenivkina, jabolčna, indijska, švicarska, korejska, vietnamska, maroška, korziška, mačja, vodna, kodrasta, plazeča, pa še kakšna bi se našla!

Načini uporabe in konzumacije so bolj ali manj pogojeni z elastičnostjo tvoje domišljije: čaji in napitki (ledeni, vroči, alkoholni, ali pa jo preprosto samo stlačiš v steklenico oziroma plastenko vode za osvežilni napitek), ledene kocke, peciva, torte in štrudlji, marinade za meso in ribe, juhe, omake, namazi, solate, vloženo sadje, namočena v žganje, olje ali kis .. Sveža, posušena, zamrznjena, narezana, v šopkih.. Skratka, ni da ni!

Meta te osveži, pomiri razdražen želodec in ublaži zgago, ohladi razdraženo, opečeno kožo, deluje antibakterijsko in protivnetno, odpira dihalne poti, lajša glavobole in oh in sploh! Vsebuje veliko vitamina A in C ter manjše količine B2 in mineralov - kalcij, cink, baker in magnezij.

Koristno zoprna pa zna biti meta nadležnemu mrčesu, predvsem osam, sršenom, mravljam, ščurkom, muham in komarjem. Za prvo obrambno zračno linijo uporabi meto v Floridejalnih žepkih na balkonu ali terasi, v žepkih, pritrjenih s priseski, celo na okenskem steklu. Žepke z meto lahko namestiš tudi na čimbolj svetlo ali celo osončeno steno stanovanja.

V bitkah z mravljami posuj zdrobljene sveže ali posušene metine liste po gibalnih površinah teh nadležnih členonožcev; eterično olje, sproščeno z mečkanjem ali trganjem listov bo v slabo voljo spravilo tudi komarje in klopne ter bolšje krvosese, zato je metina armada primerna tudi za zaščito štirinožnih kožuhovinarjev, pasje ležišče pa bo prijetno dehtelo po pepermint bombonih ali po mojitu! ;]

Še nekaj zabavnih in koristnih faktov:

  • rastlina je dobila ime po zapeljivi vodni nimfi iz grške mitologije

  • metine ostanke so našli tudi v egipčanskih grobnicah, starih prek 3000 let

  • obstaja okoli 20 sort in več sto različic

  • meto so seveda uporabljali že stari Grki in Rimljani v “krepčilnih” pijačah, kompotih, parfumih in za svoje orgiastične kopeli, ženske v antičnem Rimu pa so si prekrokan zadah svežile z žvečenjem metinih listov :]

  • mačja meta deluje na mačke rahlo evforično in halucinogeno, efekti pa niso škodljivi in minejo po nekaj sekundah

  • mete so večinoma trajnice in preživijo tudi zunaj več kot dve leti ter vsako pomlad na novo odženejo

ZELIŠČARSTVO ZA TELEBANE

Praktični napotki za navdušene zeliščarske začetnike.

Ali veš, da so stari Grki in Rimljani med sejanjem bazilike na ves glas preklinjali, saj so bili prepričani, da bo le tako zrasla?!

Namesto zmerljivk pa ti Florideja raje postreže s koristnimi idejami za gojenje zelišč in dišavnic!

1. ZAČNI S SADIKO

KUPI SADIKO

Da te urbano zeliščarstvo ne mine že med nestrpnim čakanjem na prve kalčke bazilikinih semen in črtanjem dnevov v gasilskem koledarju si za bolj udoben zeliščarski začetek raje omisli zdravo sadiko v lončku ali pa že kar odraslo rastlino v katerem od vrtnih centrov (vrtni centri in vrtnarije so v aprilu že kar zadovoljivo založeni z raznoraznimi dišavnicami). Omisliš si lahko vse od različnih vrst bazilike, timijana, mete, rožmarin, sivko, šetraj, do majarona, olivnega zelišča in ostale dišečeslastnike.

2.  PRESAJANJE

presajanje iz lončka v žepek

Ven iz plastike! Kupljene rastline so v plastičnih lončkih ponavadi že kar anksiozno utesnjene, koreninski sistem pa se vztrajno razrašča in manično išče več prostora, hitro pa tudi izčrpa hranilne snovi v svojem začasnem bivališču. Torej, zelišča v plastičnih lončkih na okenski polici bodo prej ali slej pričela s štrajkom ali se začela vesti precej samodestruktivno, zato jih čimprej presadi v Floridejine stenske žepke ali vsaj v večje lončke, korita oziroma kar ven na vrt!

3. ZALIVANJE + GNOJENJE

zalivanje zelišč v žepku

Preveč ni vedno ravno prav! Pri presajanju seveda dodaj nekaj zemlje in rastlino radodarno zalij. Kupljeni univerzalni substrati ali zemlje za presajanje ponavadi že vsebujejo dovolj hranilnih snovi za začetnih nekaj tednov, ko pa se rastlina navadi na novo domovanje, lahko minimalno obogatiš zemljo, najbolje z univerzalnim organskim gnojilom. Na splošno pa je, vsaj za odrasle zeliščne rastline in dišavnice, bolje, da se znajdejo same in se pri tem presneto namučijo, saj bosta okus in aroma tako bolj izrazita!

Pazi, da rastlin ne utopiš ali pa pozabiš na zalivanje, najbolj optimalna je na otip vedno vsaj malo vlažna zemlja. Zelišča niso komplicirana bitja, tako da ti bodo marsikatero začetniško napako dobrohotno spregledala in oprostila.

4. SKRB + NEGA

NEGA ZELIŠČ

Zelišča niso sama sebi namen in vsekakor niso zgolj okrasni privesek tvoje piknik terase! Da boš lahko med toplogredno deževno depresivno zimo z užitkom srkal/a domač metin čaj, boš z naravnimi repelenti zelišča med rastjo redno ščitil/a pred morebitnimi škodljivci.

In čeprav z veseljem v eni in štoparico v drugi roki občuduješ hitro rastoče dišavnice, pa jim moraš kljub temu in ravno zaradi tega redno ščipati vršičke, saj gre rastlina sicer hitro v cvet ali pa začne proizvajati semena namesto listov. Prirezana zelišča tako ne bodo pridobivala samo višine, ampak predvsem rodovitno širino!

Pomaga tudi, če z dehtečimi grmički ob najrazličnejših urah dneva in noči razglabljaš o zapletenih filozofskih temah, občasno pa jim vseeno postrežeš še z bolj lahkotno tematiko: zlasti limonina verbena strašno rada prisluhne dobronamernim govoricam o bolj zelenem in bohotnem citronskem timijanu pri sosedovih!

5. PREPOVEDANI POLOŽAJI

lega

Nazadnje, čeprav zelo pomembno! Lega, položaj, pozicija, namestitev; sonce ali senca? Svetlo ali temno? Okenska polica ali omara v spalnici? Tvoja zeliščarska banda bo še najbolj zadovoljna na svežem zraku. Mlade rastline definitivno počasi navajamo na vroč poletni razvrat pod svobodnim soncem, najbolj zadovoljne bodo na zelo svetlem, neprepišnem mestu, recimo v vertikalnem vrtu na svetlem balkonu tvojega udobnega mestnega stanovanja. Udomačene in bolj trdožive dišavnice pa z mirno vestjo lahko nastaviš pomladnim, poletnim in jesenskim vremenskim pojavom v vsej njihovi raznoliki muhavosti, skujajo se večinoma le, če po njih mlati toča ali pa jih od zmrzali zadane frigidnost.

FLORIDEJALNO SMUTIRANJE

Floridejalni zmešanci popolnoma različnih karakterjev, videzov in okusov, sestavljeno-zmiksani po enem in istem impro receptu – popoln intuitivni zmiksperiment, ki je misteriozno poniknil po grlih in žrelih še isti dan!

Sestavine: na hitro zamrznjene domače maline in jagode, ribez, špinača in blitva iz domačega vrta, borovnice, ingver, banane, jabolka, več vrst sveže mete, timijan in divja bazilika, kumarice, praženi mandlji, kokos, zeleni, beli in rumeni čaji, rooibos, jogurt in med, pa še par agrumov in led ter oreščki in semenke po želji! Seveda večinoma cukerfraj! ;]

Za podobno enostavno popoldansko samoiniciativno smutiranje poleg zgoraj naštetih in skoraj v celoti memoriziranih sestavin potrebuješ le še falični mešalnik ali dva, visoko posodo ali dve, sodegustatorja ali dva, kozarce, slamice, koktejl dežničke ter obilo domišljija! :]

 

PRVA ZMEŠANKA

Jagode, maline, črni in rdeči ribez, meta, zeleni čaj, jogurt, med, kokos, led.

RDEČ FLORIDEJA SMOOTHIE

Pristavi vodo za zeleni čaj - midva sva uporabila japonski čaj Tamaryokucha - in ga pred smutiranjem ohladi magari z ledom. V visoki posodi zmmmmiksaj vse naštete slastnine v prijetno osvežilno nežno vijolično, količino posameznih sestavin reguliraj z zdravim občutkom sladostrastja! Z jogurtom, medom in kokosom sva škrtarila na vse kriplje.

Namig: če mikser ni kos ledenemu izzivu, kocke zavij v kuhinjsko krpo, s katero udrihaj po pultu, mizi, steni ali drugi trdi površini, dokler ne dobiš gladke zmesi za sneženo kepo! Midva sva pred slastnim smutiranjem na hitro zamrznila še meto & jagodičevje - led sva dodala le za vzorec, da zmešanec ni bil voden.

FLORIDEJALNI SMOOTHIE

Čin čin & NA ZDRAWJE!

Smutira & fotka: Neli
Degustira & besediči: Tilen

FLORIDEJALNIH TOP 10 OKRASNIH RASTLIN ZA V ŽEPKE 1. del

KORISTNE ČISTILKE ZRAKA

Preden se vprašamo, katere rastline bi posadili v svoj vertikalni vrt, moramo vedeti, kje bodo žepki z rastlinami nameščeni, oziroma kam bi jih najraje montirali. Bo to vedno malce prepišni, temnejši hodnik ali veža? Morda žičnati nosilci trte zunaj na terasi, kjer nikoli ne zmanjka sonca? Ali pa stene v svetli jedilnici in lenobno osvetljeni dnevni sobi? Morda bi z zeleno steno poživili vse bivalne prostore, fasado ali balkonske površine?

Z malo znanja, občutka in nekaj Floridejalnimi nasveti bo sajenje ustreznih rastlin v žepke in namestitev na kar najbolj optimalne lokacije lahko prav zabavno! 

Začnimo kar z nekaj najbolj koristnimi in nezahtevnimi rastlinami, ki so zelo  primerne za popolne vrtnarske začetnike; potrebujejo namreč le malo pozornosti in niso pretirano občutljive, priporočamo pa, da na splošno za zalivanje uporabljate pretežno postano vodo, sveža voda iz pipe je pogosto pretrda.

Spodaj naštete zelene lepotice so še posebno učinkovite čistilke strupov iz sobnih mikroklim in zato več kot dobrodošle v vseh bivalnih, spalnih in delovnih prostorih. S filtriranjem zraka zmanjšujejo koncentracijo škodljivih plinov in strupenih kemičnih spojin, kot so formaldehid, benzen, ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, prisotnih tudi v cigaretnem dimu ter drugih kemičnih snovi, ki se sproščajo iz različnih praškov, tekočih čistil, topil in vlaken v tekstilu, lesa ter izolacijskih materialov.

Obstaja sicer več sort spodaj opisanih rastlin, zaenkrat pa smo se posvetili tistim, ki so ali še domujejo v Floridejalnih žepkih in Lončarovnikih ter lahko o njih govorimo in pišemo iz prve roke.

 

MAVRINA

(Epipremnum pinnatum, Epipremnum aureum)

Vzpenjavke/plezalke s srčasto oblikovanimi listi (v zelenih odtenkih z rumenimi in belimi lisami) se široko razrastejo in poživijo tudi večjo stensko ali celo stropno površino.

Mavrine so izredno nezahtevne sobne rastline, zelo primerne za prostore z manj svetlobe. Preživijo namreč tudi v senci, z zelo malo vode. Tudi sicer jim, vsaj v zimskem času, bolj prija, če se zemlja med posameznimi zalivanji malce izsuši.

Če na rastlino vseeno predolgo pozabimo in ima premalo vlage, začnejo listi rumeneti in veneti, kar hitro popravimo z malce vode. Pri zalivanju vsekakor prav pride načelo “manj je več”. Pri prekomerni vlagi namreč hitro lahko pride do gnitja korenin, rastline tudi ne škropimo po listih!

V žepkih Florideja zaenkrat domujeta dve sorti mavrin, pisana in zlata.

Pisana mavrina (Epipremnum pinnatum) razvije zračne korenine, ki se hitro oprimejo kakršnekoli opore in se tako počasi razraščajo v vse smeri, lahko pa poganjkom seveda pustimo, da prosto padajo ali pa se plazijo po horizontalnih površinah. Najbolj učinkovita čistilka zraka pa je zlata mavrina (Epipremnum aureum ali Scindapsus aureus).

 

ŽIVIKASTA KOSMULJKA ali ZELENČICA

(Chlorophytum comosum)

Košata rastlina z dolgimi, tankimi in rahlo usločenimi svetlo zelenimi listi z rumenkasto belo črto po sredini kar kipi iz največjega Floridejinega stenskega žepka!

Zelenčica je nezahtevna in trdoživa sobna rastlina, ki potrebuje le malo toplote, svetlobe in vlage. Najlepše sicer uspeva v hladnejših vlažnih prostorih, vendar preživi tudi drugje. Zaradi svoje nezahtevnosti je ena najbolj pogostih in priljubljenih sobnih rastlin.

Poleg enostavne nege je tudi izvrstna čistilka zraka, spada namreč med rastline, ki iz zraka v prostoru najučinkoviteje filtrirajo formaldehid in ogljikov monoksid.

V obdobju najbolj bujne rasti rastlino precej obilno zalivamo, med mirovanjem pa zalivanje prilagajamo toploti rastišča; na toplem zalivamo močneje.

Če kosmuljke predolgo ne zalivamo ali pa dalj časa stoji v temi oziroma na mrzlem, lahko oslabi in postane manj odporna. Če jo postavimo preblizu radiatorja, konice listov ponavadi porjavijo. Take konice preprosto odrežemo  in rastlino prestavimo na ustreznejše mesto.

V glavnem je živikasta kosmuljka izredno prilagodljiva rastlina, pazimo le še, da ima dovolj prostora za razvoj korenin, če žepek postane premajhen, jo enostavno presadimo v večjega ali celo v Floridejin Lončarovnik.

 

SPATIFIL ali SAMOLIST

(Spathyphyllum wallisii,….)

Spatifil je ena najbolj privlačnih, koristnih in hkrati skromnih ter dokaj nezahtevnih sobnih rastlin. Spada med najbolj učinkovite odstranjevalce strupov iz zraka v zaprtih prostorih (formaldehid, trikloroetil, aceton, benzen..) prav tako pa nevtralizira tudi elektrosmog in filtrira spore plesni.

Poleg tega zvišuje vlažnost zraka v prostorih, je enostaven za nego ter odporen na škodljivce in bolezni. Skozi vse leto razvija (mlade) bleščeče zelene liste, večji del leta pa navdušuje z elegantnimi, belimi cvetovi in prašniki.

Uspeva tako na svetlem, kot tudi v bolj temnih kotičkih, kjer pa žal ne bo cvetel. Rastlino zavarujemo pred neposrednim soncem, da preprečimo ožig listov. Odgovarjajo mu običajne sobne temperature, pozimi pa ga ne moti niti bolj suho ozračje.

Spatifil ponavadi sicer potrebuje veliko vlage, tako v zemlji, kot tudi v zraku. Prst mora biti vedno vlažna, le pozimi pustimo, da se tu in tam malo posuši. Zalivamo s postano vodo sobne temperature, pogosto pa rosimo in umivamo liste, saj s tem še zmanjšamo možnost za napad škodljivcev.

Ob presajanju jih lahko, kot večino naštetih rastlin, razdelimo in tako dobimo več manjših.

Steblo in listi spatifilov so v primeru zaužitja strupeni za otroke in hišne ljubljence, v stenskih žepkih Florideja (Lončarovnik postavimo na višje mesto) pa so lahko dovolj oddaljeni od tal in tako izven otroškega dosega!

 

BRŠLJAN

(Hedera helix, Hedera algeriensis,....)

Različne vrste bršljana se razlikujejo po barvi, velikosti in obliki listov. Vse sorte so primerne kot sobne rastline, dobro namreč uspevajo tako v temnejših, kot v bolj svetlih prostorih. Večbarvne sorte potrebujejo več svetlobe, drugače njihovi listi izgubijo svoj dekorativen vzorec in postanejo enobarvno zeleni.

Vsi dobro prenašajo toploto, čeprav jim bolj ustrezajo hladnejši prostori, bršljana tako ne postavimo v bližino radiatorjev.

Čeprav so rastline dokaj enostavne za nego, imajo posebne zahteve glede zalivanja. Ne prenašajo zalitja korenine, koreninska gruda pa se ne sme posušiti, zemlja mora imeti stalno minimalno vlago.

Vsi deli bršljana vsebujejo dražeče učinkovine, ki lahko pri bolj občutljivih izzovejo alergične reakcije ob stiku z rastlinskim sokom, zato je, sploh če so pri hiši otroci, vitice bolje speljati visoko nad dosegom radovednih rok. Kljub tem manj prijetnim lastnostim pa je naprimer navadni bršljan (Hedera helix) odličen odstranjevalec formaldehida in ostalih strupov, ki jih nehote vdihavamo v zaprtih prostorih.

Če rastlina v nekaj letih postane prevelika za žepek, jo lahko presadimo na vrt in jo speljemo na ograjo, trto ali drug nosilec ali pa z njo ozelenimo večjo stensko površino.

 

LUSKASTA PRAPROT

(Nephrolepis exaltata Bostoniensis)

Košata in razgibana praprot je zelo hvaležna sobna rastlina, saj dobro uspeva tudi v bolj temačnih prostorih, ima pa precej specifične zahteve glede vlage.

Zalivamo jo s postano vodo ali deževnico, poleti 2 - 3 krat tedensko, pozimi pa 1 - 2 krat tedensko in jo obvezno vsak dan rosimo! Zemlja mora biti vedno vlažna, vendar voda ne sme zastajati v žepku. Za ta namen so idealne žepnice Florideja: enostavni manjši žepki iz tankega filca in tyveka, izdelani tako, da so rastline v njih varne pred prenamočenostjo, žepnice pa omogočajo tudi preprosto in čisto nameščanje v žepke.)

Praproti ne marajo neposredne sončne svetlobe, dobro pa ne prenašajo niti stalnega prepiha. Idealna temperatura zraka je od 15 do 24°C.

______________________________________________________________________________________________________

Vse čistilke zraka sva uspešno kombinirala tudi v večjih zelenih stenah Florideja, saj le ena takšna rastlina niti v manjšem prostoru ne more doseči želenega čistilnega in osvežilnega efekta. Več različnih rastlin skupaj ali premišljeno razporejene po stenah pa bodo delovale kot zdrava zelena pljuča v zaprtem prostoru, pa še pogled na njih bo tako bolj atraktiven in prava paša za oči!

 

OPOZORILO

Kar nekaj okrasnih rastlin vsebuje snovi, ki lahko učinkujejo alergeno, nekatere kemične snovi v steblih, listih in/ali cvetovih ter ostalih delih rastlin pa lahko, predvsem z zaužitjem pri majhnih otrocih in domačih ljubljencih povzročijo tudi zastrupitev. Najbolje, da našim zelenim in cvetočim lepoticam namenimo varna domovanja izven dosega radovednih otroških rok in gobčkov malih živali.

 

KORISTNE IDEJE ZA SAMODEJNO ZALIVANJE RASTLIN

 
SENCA

V času naše odsotnosti poskušamo omejiti rast rastlin ter tako zmanjšati njihovo potrebo po vodi. Če je le mogoče, rastline premaknemo v temnejši in hladnejši prostor, ali pa prostor, kjer so postavljene, zatemnimo z zavesami/roletami. Rastline kljub temu ne smejo biti v popolni temi, temperatura pa mora biti prilagojena njihovim potrebam, na kar so še posebej občutljive tropske rastline.

- Priporočljivo je, da vse rastline postavite čimbolj skupaj in tako omogočite večjo zračno vlažnost zaradi vode, ki izhlapeva iz listov (listnih rež).

- Pred odhodom rastlin ne gnojite, saj to pospešuje njihovo rast in posledično povečuje potrebo po vodi.

- Pred močnim soncem lahko zaščitite tudi zunanje rastline, tako da jih prestavite v stanovanje ali v bolj senčen predel balkona/terase…

 

2. PRED ODHODOM DOBRO ZALIJEMO

zalivanje

Rastline postavimo v kad ter jih dobro zalijemo. Počakamo, da odvečna voda odteče, saj rastlin ne smemo pustiti, da se predolgo namakajo. Preveč vode je ravno tako škodljivo kot pomanjkanje, saj prepreči dostop zraka do korenin in povzroči gnitje.


3. KAPILARNO NAMAKANJE

Preprost in učinkovit način, s katerim rastline v naši odsotnosti preživijo 2 - 3 tedne.

Potrebujemo le plastenko, posodo ali vrč ter dobro vpojno debelejšo vrvico. Zelo učinkovit je trak iz filca, iz katerega so izdelani tudi žepki FLORIDEJA, saj zelo dobro vpija vodo.

*** Trak vam ob nakupu žepkov (velja tudi za že obstoječe imetnike) podarimo.***

En konec vrvice ali traku potisnemo v zemljo 7 - 10 cm globoko, drug konec pa položimo do dna v posodo/plastenko, napolnjeno z vodo. Vsaka rastlina potrebuje svojo vrvico, ki pa se lahko napaja iz istega vira. Velikost posode prilagodimo potrebam rastline po vodi ter številu rastlin, ki se iz posode napajajo.

Kapilarno namakanje sobnih rastlin v žepkih preko traku iz filca namočenega v plastenki vode.

- Pred odhodom preizkusite delovanje sistema, saj boste lažje predvideli, koliko vode rastlina posrka v določenem času in tako določili potrebno velikost posode oziroma količino vode.

- Vrh plastenke oziroma posode je potrebno prekriti, da se prepreči pretirano izhlapevanje, sama posoda/plastenka pa naj bo postavljena malce nad nivojem zemlje, v kateri je posajena rastlina.

- Zemlja ne sme biti preveč zbita, sprijeta  in grudičasta, saj bo sicer zelo slabo vpijala vodo.


4. PLASTENKA Z VODO

V čisto plastenko oziroma pokrovček plastenke z iglo ali konico noža (previdno!) naredimo milimetrsko luknjico. Luknja ne sme biti prevelika, saj sicer voda prehitro odteka. Zemljo, v kateri je rastlina, dobro namočimo, nato pa plastenko, polno vode, potisnemo v žepek, tako da bo voda skozi odprtino lahko počasi pronicala proti koreninam. Če želimo preprečiti, da bi koščki zemlje preprečili odtekanje vode, čez luknjico zalepimo košček prepustnega lepilnega traku, ki pa odprtinice ne sme popolnoma zatesniti.

Namakanje substrata v žepkih preko luknjice v plastenki vode.

5. IMPROVIZIRAN RASTLINJAK V KOPALNICI

Kopalnica je zaradi večje zračne vlažnosti zelo primeren prostor, v katerega lahko postavimo rastline med dopustom. Okna delno zasenčimo, da prostor ni presvetel. Odtok kadi zamašimo, po dnu razporedimo naprimer prodnike ali kakšno drugo podlago, na kateri bodo stali lončki/posode z rastlinami ter v kad natočimo vodo do višine podlage. Več rastlin skupaj postavimo v kad, ki jo prekrijemo s tanjšo prozorno folijo, v katero zarežemo nekaj odprtin. Plastična “streha”, ki se ne sme neposredno dotikati rastlin, zadržuje vlago, zareze pa omogočajo pretočnost zraka. Tak način je primeren predvsem za rastline, ki tudi drugače potrebujejo več vode ali pa večjo zračno vlažnost.


6. DODATKI, KI ZADRŽUJEJO VLAGO

Substrat (podlaga, zemlja…) za rastline, ki so še posebej občutljive na pomanjkanje vode, lahko pomešamo s snovmi, ki pomagajo zadrževati vlago in izboljšajo zračnost. V vrtnih centrih (Kalia, Vrtko, vrtni oddelki Bauhaus, Merkur…) lahko kupimo perlit in ekspandirani vermikulit (pridobljena iz naravnih kamnin) in kroglice iz ekspandirane gline - glinopor. Vse snovi lahko potrosimo po substratu ali pa jih zmešamo s prstjo ter tako izboljšamo zadrževanje vlage in zračnost zemlje. Čeprav na ta način precej zmanjšamo izhlapevanje vode, je ob daljši odsotnosti od doma nujno uporabiti še dodaten način namakanja/zalivanja.

 

Glinopor

Kroglice iz ekspandirane gline vpijejo prekomerno vlago (s tem ščitijo korenine pred plesnijo) in jo sprostijo, ko je to potrebno. Kroglice glinoporja lahko položimo na vrh zemlje ter tako preprečimo izhlapevanje vode ali jih že ob presajanju pomešamo z zemljo, kar pomaga tudi pri drenaži in zračenju tal.

Kroglice glinoporja položene na vrh zemlje preprečujejo izhlapevanje vode.

Ekspandirani vermikulit

Proizvod, pridobljen z ekspandiranjem rude, je vsestransko uporaben ter popolnoma naraven.  Absorbira vodo do 70 % lastnega volumna in je zdravstveno ter ekološko neoporečen. Zagotavlja idealne razmere za rast rastlin, saj uravnava vlažnost in izboljšuje zračnost zemlje. Bogat je s kalijem in magnezijem, ki sta pomembna za rast rastlin. Povečuje kaljivost semen in razraščanje koreninic.

 

Perlit

Perlit dodajamo k zemlji predvsem za izboljšanje zračnosti, saj s tem korenine absorbirajo več nujno potrebnega kisika, poleg tega pa ta dodatek iz čiste mineralne (vulkanske) kamnine tudi zadržuje vlago (do 50% lastnega volumna) in jo enakomerno oddaja v zemljo ravno toliko, kot jo rastlina potrebuje.


Mulčenje je pokrivanje tal s suhim, naravnim materialom (npr. z lubjem), s čimer je zmanjšano izhlapevanje talne vlage. Talna prekrivka preprečuje tudi rast plevela, ko pa se razkroji, poveča količino hranil v tleh. Ta način je seveda uporaben predvsem za zunanje rastline.


 

Sedaj, ko smo poskrbeli, da naše rastline ne bodo žejne, bomo tudi mi bolj brezskrbno uživali na zasluženem oddihu! :]

 

ZGODOVINA VERTIKALNIH VRTOV

Zgodovina vertikalnih vrtov sega vse do starodavnega Egipta, do 3000 let pred našim štetjem. Seveda so že takrat nadvse cenili zasebnost in zaščito pred vročim soncem, kar so dosegli s pomočjo kamnitih sten in vrtnih ut, podprtih s stebri in preraščenih s figovci, granatovci, orehovci, žižulo, vinsko trto, vrbami, akacijami, bršljanom, plavicami, marjeticami, vrtnicami, irisom, narcisami, lovorjem, papirusom in drugim rastlinjem.

egipčani1
egipčani2

Legendarni viseči vrtovi so omenjeni celo v zapisih o Babilonu in so veljali za eno izmed sedmih čudes antičnega sveta, čeprav konkretnih arheoloških dokazov o njihovem obstoju na območju nekdanjega mesta niso našli, domneva pa se, da so dejansko obstajali okoli 600 let pred našim štetjem 500 kilometrov severno od Babilona, v Ninivah.

babilon
ninive

Stari Rimljani (ok. 750 p.n.š. - 470 n.š.) so na stenah svojih vil in lesenih rešetkastih zunanjih konstrukcijah gojili vinsko trto, vrtnice vzpenjavke pa so (bile) simbol njihovih čudovitih skrivnih vrtov.

rimski-vrtovi1
rimski-vrtovi2

Machu Picchu je znan po terasastih pobočjih in z bujno vegetacijo prekritih zidovih, kjer na 2400 metrih nadmorske višine pod subtropskim podnebjem na plodni zemlji poleg mahov in praproti uspevajo različna drevesa in grmovnice, Inki pa so tam že v 15. stoletju gojili krompir, koruzo, fižol in buče, tudi na vertikalnih površinah.

inki1
inki2


S tehnološkim napredkom, še posebej v zgodnjem 19. stoletju, je bila omogočena bolj enostavna, hitrejša gradnja velikih objektov, kar je bilo uporabljeno tudi v botanične namene (steklene tople grede, večji objekti za gojenje rastlin ipd). Sredi 19. stoletja, z razvojem množične proizvodnje in sistemov specializiranih komponent, pa je bila omogočena gradnja modularnih struktur.

steklenjak

1909 leta je v reviji Life prvič javno objavljena ilustracija zamisli vertikalnih vrtov. Slika tako imenovanih “Vertikalnih domačij” prikazuje odprto nebotično stavbno konstrukcijo z mnogimi nadstropji, na vsakem nadstropju pa dejansko farmo s poslopji in vrtovi za gojenje jedilnih rastlin, celotna konstrukcija pa je vmeščena v kmetijsko pokrajino. Kasneje (1978; Rem Koolhaas: “Delirious New York”) je bila ta teorema uporabljena za prikaz utopične uporabe vertikalnega gojenja rastlin v nebotičnikih na urbanih področjih.

vertikalnedomacije

Ameriški geolog Gilbert Ellis Bailey leta 1915 v svoji, sedaj skoraj pozabljeni knjigi “Vertikalno kmetovanje” prvič sploh uporabi istoimenski izraz. V knjigi predstavi način podtalnega gojenja rastlin (pri kopanju bi si pomagali s poceni eksplozivom), s čimer bi povečali površino plodne zemlje navpično namesto horizontalno, intenzivno namesto ekstenzivno, tako bi prihranili prostor, moč eksplozivnih sredstev pa bi v večji meri kot dotlej uporabljali za miroljubne namene.

Utopično, ni kaj.

 

Leta 1922 švicarski arhitekt Charles-Édouard Jeanneret, “Le Corbusier”, z namenom izboljšanja kvalitete bivanja nižjih slojev prebivalstva razvije projekt večnadstropnih blokov “Immeubles-Villas”, ki bi jih tvorile posamezne enote - celice. Osnovna enota bi bila majhno stanovanje, popolnoma ločeno od sosednjih enot z odprtim zunanjim prostorom - teraso z integriranim vrtom. Podobni bloki, hiše in stanovanjske enote so bile kasneje tudi dejansko zgrajene.

Lecorbusier1

Kasneje je narisal tudi skico z naslovom, ki je konkretiziral njegove zamisli o integriranih vrtovih: “Mesto vertikalnih vrtov” (1937).

Lecorbusier2

1938 Stanley Hart White, profesor krajinske arhitekture Univerze v Illinoisu, patentira “botanične zidake”, iz katerih na domačem dvorišču sestavlja prve prototipe pravih zelenih sten, kot jih poznamo danes. Botanični zidaki so bili preproste rastlinske enote (kvader iz žičnate rešetke, napolnjen z zemljo in rastlinami), z možnostjo sestavljanja in nalaganja na poljubno višino in obliko, z namenom ozelenitve vertikalnih površin. Konstrukcije iz teh zidakov, zelene stene, bi bile uporabne na sejmih, mestnih dvoriščih in parkih, notranjih vrtovih ter ostalih prostorih in površinah. S. H. White je z inovativno uporabo botanike v arhitekturi razvil novo področje, ki ima še v sodobnem času velik vpliv na urbano zeleno prostorsko oblikovanje in krajinsko arhitekturo.

botanicnizidaki1
botanicnizidaki2
zelenastenaSHWhite

Čeprav so moderni arhitekturni primeri združevanja in integracije vrtov v bivalne prostore (hortikulturni konstrukcijski sistemi, v sodobnem izrazoslovju najbolj pogosti: zelene stene, vertikalni vrtovi, zelene strehe, strešni vrtovi, bivalno integrirana agrikultura..) zelo pomembni, pa tehnološki postopki, ki so pospešili razvoj vertikalnega gojenja rastlin, segajo precej daleč v zgodovino vrtnarjenja, v začetke hidroponike (gojenje rastlin v vodi, tudi brez uporabe zemlje; naprimer Azteki so od leta 1150 uporabljali plavajoče vrtove, chinampe, izdelane iz vejevja, trsja, rastlinskih ostankov, močvirskega blata in zemlje, za pridelovanje koruze, fižola, buč, amaranta, paradižnika, čilijev….korenine rastlin so rasle skozi podlago v vodo), gradnje toplogrednih konstrukcij, rastlinjakov, hidroponičnih komor.. Ti hortikulturni sistemi so tlakovali razvojno pot konceptu sodobnih vertikalnih vrtov.

plavajocivrtovi1
plavajocivrtovi2


BIS (British Interplanetary Society), v svetovnem merilu najstarejša organizacija, ki podpira in promovira raziskovanje vesolja, je v štiridesetih in zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja razvijala hidroponično stavbno enoto za lunarne razmere. V tem zgodnjem obdobju odkrivanja vesolja in vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo je bil v Armeniji tudi dejansko zgrajen hidroponični stolp (Tower Hidroponicum - izraz izvira iz teksta avtorja J. Sholto Douglasa; “Hydroponics: The Bengal System”, prvič objavljenega leta 1951), ki je združeval bivalno funkcijo z gojenjem rastlin brez uporabe zemlje in je bil prvi večji namensko zgrajen primer vertikalnih vrtov nasploh.


1964 je na Dunaju potekala mednarodna vrtnarska razstava, kjer je bil prvič javno predstavljen koncept vertikalnih vrtov v stekleni zgradbi - stolpu.

stolp.dunaj

SITE - organizacija za arhitekturno in okoljsko načrtovanje je leta 1972 oživila idejo “Vertikalnih domačij” iz leta 1909. Eksperimentalni načrt za petnajst do dvajset nadstropno konstrukcijo, postavljeno v gosto poseljeno urbano središče, na vsakem nadstropju predvideva trgovine, parkirišča, privatne hiše, nasade zelenja in vrtove, ulice, ki bi tvorile vasem podobne skupnosti. Filozofija za tem načrtom je praktična kritika homogenih, brezosebnih nebotičnih zgradb dvajsetega stoletja, ki prebivalce dobesedno posrkajo vase in jim onemogočajo individualnost pri urejanju urbanega okolja. Kot alternativo ponudi priložnost za individualni razvoj urbane identitete, neortodoksno oblikovanje in kolaž arhitekturnih praks, bazirano na različnih osebnih značilnostih in kulturnih raznolikostih.

http://www.siteenvirodesign.com/ex.hoh.php

site

Različice hidroponičnih objektov so dobro dokumentirane v knjigi “The Glass House” (John Hix, 1974), ki sledi razvoju tovrstnega gojenja rastlin od antike do prve polovice dvajsetega stoletja.

Vsi zgornji primeri jasno kažejo, da je bila tematika vertikalnega vrtnarjenja zelo aktualna že vsaj 40 let pred začetki sodobnega diskurza na to temo.


1989 si arhitekt Kenneth Yeang zamisli multifunkcionalno stavbo, ki se subtilno staplja z okoliškim zelenjem, ki prerašča in se vrašča v bivalno konstrukcijo. Tak pristop k vertikalnemu gojenju rastlin temelji na in daje prednost individualni in skupnostni trajnostni rabi naravnih dobrin pred masovno proizvodnjo in distribucijo. Namesto hermetično zaprte masovne agrikulturne proizvodnje, Yeang zagovarja zunanjo pridelavo in gojenje rastlin, tudi sadja in zelenjave, pod milim nebom, v in na površinah bivalnih stavb. Koncept ekoloških gradenj njegov biro uspešno uresničuje že desetletja po vsem svetu.

yeang

V začetku devetdesetih se na ameriškem tržišču pojavijo mrežni sistemi iz kablov in jeklenic za ozelenitev fasad ter modularne rešetkaste plošče iz različnih materialov za vertikalne vrtove in zelene stene.

jeklenice
paneli1
paneli2

Leta 1993 so v Kaliforniji (Universal City Walk) postavljene prve večje zelene stene iz modularnih rešetkastih plošč.

univ.city
univ.city2

1994 je v Torontu (Canada Life Assurance Building) sestavljen prvi sistem zelene stene z namenom proučevanja biofiltracije zraka v zaprtih prostorih.

biofilter
biofilter2

Za popularizacijo in modernizacijo zelenih sten je od poznih osemdesetih let 20.st. zaslužen tudi francoski botanik Patrick Blanc, ki s svojimi konstrukcijami iz kovinskega okvirja, PVC plošč, filca in cevk za kapilarno avtomatsko zalivanje ozelenjuje večje vertikalne površine galerij, muzejev, nakupovalnih centrov, hotelov, poslovnih stavb.... po vsem svetu.

blanc

 Za nosilne konstrukcije, ki tvorijo osnove zelenih sten, se poleg zgoraj omenjenih materialov uporablja še karbon in različne vrste plastičnih mas, za manjše sisteme visečih ali stenskih vrtov pa je priljubljena ponovna uporaba odrabljenih plastenk, steklenic, lesenih palet, avtomobilskih pnevmatik, kovinskih žlebov, pohištva, platna itd... Tako si z malo truda tudi v vašem domu lahko omislite praktičen vertikalni vrtiček z okrasnimi rastlinami, zelišči ali celo sadjem in zelenjavo manjše rasti, bolj zagretim pa ne bo težko izdelati kar pravo pravcato zeleno steno!t!!

gume
gume2
žleb
plastenke
plastenke2
palete
cevi
žepki

viri fotografij: www

NAJINE PRVE RASTLINE

Vsak začetek je težak. In zato zanimiv. Prav tako je bilo v začetku letošnjega leta tudi najino spoznavanje z rastlinami in zahtevami vsake posamezne vrste po vodi, zemlji, primerni temperaturi, legi in podobno.

Zanimiv in kar zahteven izziv. Sploh brez kakšnega posebnega predznanja ali izkušenj pri gojenju in negi malih in velikih zelenih, cvetočih, okusnih, mesojedih, strupenih, okrasnih in še kakšnih lepotic v notranjih prostorih.

Brskanje po splošnih in specializiranih internetnih straneh, knjigah, knjižicah, priročnikih, spraševanje po nasvetih bolj izkušenih, obiskovanje vrtnih centrov in tako naprej.. je zadostovalo za začetek. Zadostovalo za vsaj približno vedenje o tem, kakšno zemljo izbrati za setev, sajenje in presajanje, kdaj in kako uporabljati gnojila, kako pogosto in s kako trdo ali mehko vodo zalivati... Torej zelo na splošno. Konec februarja je sledila prva rastlina in sicer kar pravo pravcato drevo! Mali bonsaj iz Bauhausa se po nekaj mesecih bivanja pri nas počuti čedalje bolje, živahno poganja nove in nove listke, ki zahtevajo kar pogosto friziranje.

Navdušenje nad bonsajem je sprožilo plaz nabavljanja različnih vrst rastlin, za katere sva vedela ali menila, da bodo opravljale ali imele kakšno še posebej koristno funkcijo: naprimer sadje in zelenjava manjše rasti ter zelišča in dišavnice za gojenje in vsestransko uporabo v kuhinji, okrasni in učinkoviti zeleni in cvetoči čistilci raznih strupov v zraku zaprtih prostorov in še kaj.

V začetku marca sva posejala tudi prva podarjena in kupljena, domača in tuja semena, iz katerih so že pognale sadike artičoke, visečih jagod, nekaj vrst paradižnikov in buč, dveh vrst bazilike, ki še čakajo ali pa so že presajene v večje lončke, stenske žepke in zunanji vrt, na katerem pa že od prej veselo poganjajo solata, blitva, rukola in zelena preproga talnih jagod.

Velika večina kupljenih rastlin je iz lončkov že romala v najine Floridejalne stenske žepke, ki zaenkrat krasijo dve sobi in zunanjo steno hiše, nekaj pa jih je nameščenih kar na ogrodju za trto.

[nadaljevanje sledi kmalu!:]



KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO...

Neli Štrukelj in Tilen Ule, do pred kratkim popolna vrtnarska začetnika in entuziasta sva se podala na pot raziskovanja skrivnostnega sveta rastlin na malce drugačen, pa vendar ne čisto neznan način.

Najine vrtnarske izkušnje so bile do sedaj omejene na pomoč pri obdelavi domačega vrta ob hiši. Torej občasno »štihanje«, redkeje pomoč pri pletju in ostalih bolj natančnih opravilih pri pripravi in vzdrževanju zunanjega vrta.

FLORIDEJA ZAČETKI

Letos pa sva se stvari lotila bolj celostno. Tudi in predvsem zaradi privlačne ideje, ki jo je lansiral Nelijin mlajši brat. Staš je na medmrežju izbrskal zanimiv način gojenja rastlin, ki je uporaben tako za notranjo kot tudi zunanjo vzgojo skoraj vseh vrst zelišč, okrasnih rastlin, celo zelenjave in sadja, kar namerava vpeljati tudi v svoje društvo (oziroma skupnost, kjer je zaposlen kot socialni delavec). Skozi idejo samopreskrbe, torej lastne pridelave, je celotni zadevi pridal še socialni vidik, ki je v današnjem času še kako aktualen.

V tujini, sploh čez lužo, je ta praksa že uveljavljena in kar splošno uporabljena, pri nas pa je zaenkrat še v povojih. In o čem za vraga sploh govorimo!?

Vertikalni vrtički, vzgoja in gojenje rastlin na navpičnih površinah - notranjih in zunanjih stenah, balkonskih ograjah in vseh primernih nosilcih!

Za ta namen sva prva v Sloveniji zasnovala in tudi izdelujeva žepke iz filca in cerade, iz katerih je možno sestaviti pravo malo oazo zelenja na stenah dnevne sobe, kuhinje, spalnice, žepki pa so več kot primerni tudi za balkon ali teraso!

Torej, čeprav so sajenje, okopavanje in ostale rekreativne aktivnosti pod milim nebom in na svežem zraku splošno znane in uporabne tehnike sproščanja, sva se odločila za užitkarstvo ob morda bolj urbanem, predvsem notranjem gojenju vseh vrst primernih rastlin na vertikalnih, stenskih vrtovih!